Zgodovina domenskega imena

Vsak dan jih vtipkate, ne da bi o tem razmišljali: weboke.nl, wikipedia.org, google.com. Toda od kod pravzaprav prihaja takšno domensko ime? Kdo se je domislil, da morajo računalniki dobiti ime, katera končnica je bila prva in katero domensko ime je bilo prvo na vsem svetu? V tem članku Vas popeljemo od telefona na pisalni mizi v Kaliforniji do več kot 400 milijonov domenskih imen, kolikor jih obstaja danes. Na poti srečamo podstavek za pivo, računalnik v velikosti hladilnika in Nizozemca, ki je deset tisoč domenskih imen registriral ročno.

Pred domenskim imenom: en sam seznam za ves internet

V sedemdesetih letih interneta še ni bilo. Obstajal je ARPANET, omrežje nekaj ducatov računalnikov univerz in ameriškega obrambnega ministrstva. Vsak računalnik je imel številko, in ker si številk nihče ne zapomni, so dobili tudi ime. Ta imena so bila zapisana v eni sami besedilni datoteki: HOSTS.TXT.

Datoteko so vzdrževali Elizabeth "Jake" Feinler in njena ekipa v Network Information Center pri SRI v Kaliforniji. Ste želeli priključiti nov računalnik ali spremeniti ime? Potem ste v uradnih urah poklicali NIC in Jake ali kdo od sodelavcev je vnos dodal. Nato je moral vsak računalnik v omrežju znova prenesti celotno datoteko. Dokler je bilo računalnikov nekaj sto, je šlo brez težav. Okoli leta 1983 pa jih je bilo že toliko, da se je datoteka spreminjala skoraj vsak dan, imena so si prihajala v napoto, sam prenos pa je pojedel precejšen del omrežnega prometa.

1983: Paul Mockapetris nariše drevo

Rešitev je prišla od Paula Mockapetrisa, raziskovalca na University of Southern California. Novembra 1983 je Domain Name System opisal v dveh dokumentih, RFC 882 in RFC 883. Njegov kolega Jon Postel, ki je skrbel za številke in imena interneta, ga je prosil, naj pet konkurenčnih predlogov združi v en sam sistem.

Mockapetrisova zamisel je pravzaprav zelo preprosta: namesto enega seznama, ki ga morajo upravljati vsi, ustvarite drevo. Na vrhu je koren, pod njim so končnice, pod vsako končnico pa imena. Vsaka veja je odgovorna za svoj delček. Primerjate ga lahko s poštnim naslovom: država ve, katero mesto, mesto ve, katero ulico, ulica ve, katero hišo. Nihče ne potrebuje vseh naslovov sveta, pa pošta vseeno pride na cilj. Ta sistem uporabljamo še danes, z milijardami poizvedb na dan. Samo SIDN, upravljavec domene .nl, jih na dan obdela približno štiri milijarde.

Leto pozneje so štirje študenti v Berkeleyju napisali prvo programsko opremo, s katero je sistem res deloval: BIND. Njena poznejša različica še danes teče na velikem delu vseh imenskih strežnikov na svetu.

1. januar 1985: prve končnice

Katera končnica je bila torej prva? Tu je izid neodločen. 1. januarja 1985 je hkrati zaživelo prvih sedem končnic: .com, .net, .org, .edu, .gov, .mil in .arpa. Imena so bila leto prej določena v RFC 920, zasnovala pa jih je ekipa Jake Feinler: .com za podjetja (commercial), .org za organizacije, .edu za univerze, .gov za ameriško vlado, .mil za vojsko. Bilo je leto 1985 in internet je bil še tako ameriški, da se nikomur ni zdelo nenavadno, da "vlada" preprosto pomeni ameriško vlado.

Šele novembra 1988 se jim je na zahtevo zveze NATO pridružila osma, .int. Nato je bilo dvanajst let mirno.

15. marec 1985: symbolics.com, čisto prvo

In zdaj vprašanje, na katero vsi želijo odgovor: katero domensko ime je bilo čisto prvo? To je symbolics.com, ki ga je 15. marca 1985 registriralo podjetje Symbolics iz Cambridgea v Massachusettsu. Symbolics je izdelovalo tako imenovane stroje Lisp, računalnike za raziskovalce umetne inteligence. Takšen stroj je bil velik približno kot hladilnik. Lepa podrobnost: njihovi računalniki so ustvarili animacije za nekaj filmov Zvezdne steze, podjetje pa je omenjeno tudi v romanu Jurski park.

Kako posebno je bilo to, se vidi po tempu, ki je sledil. V vsem letu 1985 je bilo registriranih natanko šest domenskih imen .com: za Symbolics so sledili bbn.com (24. aprila), think.com (24. maja), mcc.com (11. julija), dec.com (30. septembra) in northrop.com (7. novembra). Leta 1986 so prišla velika imena: xerox.com, hp.com, ibm.com, sun.com, intel.com in att.com. Apple je apple.com registriral 19. februarja 1987, Microsoft se je pridružil šele 2. maja 1991, amazon.com je prišel 1. novembra 1994, google.com pa 15. septembra 1997. Zanimivo je, da je facebook.com obstajal že od 29. marca 1997, osem let preden ga je kupil Facebook. Leta 1992, sedem let po začetku, je bilo domenskih imen .com še manj kot 15.000. Danes jih je več kot 166 milijonov.

Podjetja Symbolics že dolgo ni več, domensko ime pa je ostalo. Avgusta 2009 je bilo symbolics.com prodano vlagatelju v domenska imena in je še danes na spletu kot majhen spomenik.

Za popolnost: Skandinavci trdijo, da je nordu.net najstarejše domensko ime na svetu, saj je obstajalo že 1. januarja 1985. Vendar je bil to dan, ko so bile ustvarjene same končnice, nordu.net pa je bilo ime omrežnega vozlišča in ne običajna registracija. Symbolics.com je prvo domensko ime, za katero je neko podjetje res zaprosilo in ga dobilo.

Tudi druge končnice so imele svojega prvenca. 24. aprila 1985 je hkrati pet univerz dobilo ime .edu (berkeley.edu, cmu.edu, purdue.edu, rice.edu in ucla.edu), junija 1985 je bilo css.gov prvo vladno ime, 10. julija 1985 pa je Mitre registriral prvo domeno .org: mitre.org.

Podstavek za pivo v Amsterdamu: kako so države dobile svojo končnico

Vse te končnice so bile ameriške. Na Centru za matematiko in računalništvo (CWI) v Amsterdamu sta se Teusu Hagnu in Pietu Beertemi zdelo to nekoliko nenavadno. Hagen je leta 2026 nizozemski javni televiziji NOS povedal, kako je bilo: .edu, .gov in .com sta imela za preveč ameriške, zato sta na podstavek za pivo skicirala končnici .nl in .be, po kodah držav z avtomobilskih registrskih tablic. Ker Nemčija na tablicah uporablja le eno črko (D) in je bilo to premalo, sta se odločila za dve črki. "Na vsakem tovornjaku vidim svoj podpis," še vedno ponosno pravi Hagen.

Uradna podlaga je postal obstoječi seznam ISO z dvočrkovnimi kodami držav. Jon Postel je državne končnice dodeljeval po preprostem pravilu: kdor je prvi resno zaprosil za končnico svoje države in je bil pripravljen zanjo prevzeti odgovornost, jo je dobil. Tako je bil ves svet v nekaj letih razdeljen, brez pogodbe, brez sestanka, z elektronsko pošto.

Na papirju je bila prva državna končnica .us, ustvarjena 15. februarja 1985. Sledili sta .uk in .gb 24. julija 1985 (Britanci so v svojem omrežju že uporabljali "uk" in niso želeli preiti na uradno kodo gb, ki zato ni bila nikoli v uporabi), .il za Izrael 24. oktobra 1985 in .au za Avstralijo 5. marca 1986. Vendar so bile te prve končnice omejene ali še niso bile zares v uporabi. Prva državna končnica zunaj Združenih držav, ki je dejansko začela delovati, je bila .nl.

25. april 1986: Nizozemska dobi .nl

Piet Beertema, sistemski skrbnik na CWI, je spomladi 1986 Jonu Postelu napisal uradno prošnjo. Pričakoval je dolg postopek. Dva tedna pozneje je prišel odgovor, ki se je glasil približno: odobreno, kar začnite. Beertema je bil po lastnih besedah "resnično osupel". Postel mu je ob tem še pripisal, da je prvi, ki je registriral nacionalno končnico. 25. aprila 1986 je .nl postala dejstvo.

1. maja 1986 je Beertema registriral prvo domensko ime .nl in verjetno že slutite: cwi.nl, za svojega delodajalca. To ime obstaja še danes. Kdor pogleda v whois pri SIDN, sicer vidi 30. april, nizozemski kraljičin dan. Razlog je, da je SIDN leta 2012 prešel na svetovni čas UTC, zaradi česar so se vsi stari datumi registracije zamaknili za en dan. Beertema vztraja, da je bil 1. maj, in on je bil zraven.

Drugo ime .nl je bilo hse.nl Visoke šole Eindhoven, 17. maja 1986. Prvih deset so bile same univerze, visoke šole in raziskovalni inštituti. Prvo veliko podjetje je bil Philips, s philips.nl 24. septembra 1986. To ni šlo brez zapletov: za ime Philips se je prijavilo več ljudi in Beertema je moral sam odločiti, kdo ga dobi. Med letoma 1986 in 1991 je bilo skupaj registriranih manj kot sto domenskih imen .nl.

Kako je potekala registracija? Prošnja je prispela po elektronski pošti, Beertema jo je prebral in ime ročno vpisal v besedilno datoteko na svojem računalniku. Sam je temu z občutkom za ironijo rekel "cutting-edge technology". Deset let je to počel sam, skupaj približno deset tisoč domenskih imen. Pripravil je tudi komplet za samostojno postavitev, s katerim so kolegi v drugih evropskih državah lahko vzpostavili lastno končnico. V nekaj letih jo je imela skoraj vsa Evropa. 17. novembra 1988 ob 14:28 je poleg tega Nizozemsko kot eno od prvih dveh držav priključil na NSFNET, predhodnika interneta, kot ga poznamo. Ni naključje, da ga imenujejo Godfather of .nl. Še vedno upravlja spletno stran godfatherof.nl.

Leta 1996 je bilo za Beertemo samega res preveč ("malo nam je ušlo iz rok," je dejal o tem). Zato so 31. januarja 1996 CWI, SURFnet in NLnet ustanovili SIDN, nizozemsko fundacijo za registracijo internetnih domen, ki od takrat skrbi za vse registracije .nl. Od 1. aprila 1996 je bilo treba za domensko ime .nl prvič plačati. Šele leta 2003 so domensko ime .nl lahko registrirali tudi posamezniki; prej ste morali biti vpisani v nizozemski poslovni register.

1991: splet naredi domensko ime slavno

Do začetka devetdesetih let so bila domenska imena nekaj za raziskovalce in sistemske skrbnike. To se je spremenilo, ko je Tim Berners-Lee pri CERN zasnoval World Wide Web in ga leta 1991 dal na voljo vsem. Nenadoma je imel vsakdo razlog, da si zapomni naslov, domensko ime pa je postalo blagovna znamka. Leta 1995 je ameriška vlada odločila, da registracija ni več brezplačna: Network Solutions je smel zaračunati 100 dolarjev za dve leti. Leta 1998 je bil ustanovljen ICANN za upravljanje celotnega sistema, leta 2000 pa je Verisign kupil podjetje Network Solutions za 21 milijard dolarjev. Podjetje, ki je leta 1995 zamenjalo lastnika še za 4,7 milijona dolarjev.

Tudi na Nizozemskem je šlo hitro. Milijonto domensko ime .nl je bilo registrirano 19. decembra 2003 (verzeker-online-zelf.nl), dvomilijonto 10. avgusta 2006 (shop4business.nl), petmilijonto leta 2012 in šestmilijonto 18. junija 2020 (deyogiclub.nl). Danes je domenskih imen .nl več kot šest milijonov, s čimer je Nizozemska četrta državna končnica na svetu. Od vseh nizozemskih spletnih strani jih približno sedemdeset odstotkov uporablja ime .nl. Najdražje domensko ime .nl doslej je bilo vakantie.nl, ki je bilo leta 2007 prodano za 2,5 milijona evrov.

Domensko ime kot zlata jama

Kjer so imena redka, se z njimi trguje. Najdražje domensko ime z znano ceno je ai.com: leta 2025 je bilo prodano za 70 milijonov dolarjev. Pred tem je bil na vrhu voice.com, kupljen leta 2019 za 30 milijonov dolarjev. Druge rekordne prodaje: 360.com (17 milijonov, 2015), chat.com (15,5 milijona, 2023), sex.com (13 milijonov, 2010) in hotels.com (11 milijonov, že leta 2001). Za primerjavo: novo domensko ime .nl pri WebOké registrirate že za nekaj evrov. Le hitrejši morate biti od drugih.

Nove končnice: od .info do .amsterdam

Petnajst let je ostalo pri prvotnih končnicah in kodah držav. Novembra 2000 je ICANN izbral prve nove: .info, .biz, .name, .pro, .aero, .coop in .museum. Leta 2004 so med drugim sledile .mobi, .travel, .jobs in .cat (za Katalonijo, ne za mačke). 5. maja 2010 so zaživele prve končnice v drugi pisavi, v arabščini za Egipt, Saudovo Arabijo in Združene arabske emirate, dober teden pozneje pa jim je sledila ruska .рф.

Veliki preboj je prišel leta 2012, ko je ICANN sistem odprl za vse z dobrim načrtom in debelo denarnico. Prispelo je 1.930 prijav. Prve nove končnice so bile podpisane julija 2013, februarja 2014 pa je kot prva novinka v latinici zaživela .guru. Sodelovala je tudi Nizozemska: .frl za Frizijo obstaja od 22. avgusta 2014, .amsterdam pa od 20. novembra 2014. Danes je generičnih končnic več kot 1.200, od .app do .zuerich.

Internet v številkah

Sredi leta 2026 je bilo na svetu prvič več kot 400 milijonov domenskih imen: natančneje 401,6 milijona. Od tega jih je 166,6 milijona .com in 148,6 milijona državnih končnic. Največja državna končnica je .de z več kot 17 milijoni imen; .nl je z več kot šestimi milijoni na četrtem mestu. Ni slabo za podstavek za pivo.

Kaj pa weboke.nl?

Seveda smo pogledali. Weboke.nl je bilo registrirano 22. aprila 2005. To je natanko tri dni pred devetnajstim rojstnim dnem domene .nl in šest dni preden je obstajala .eu: ta končnica je bila ustvarjena šele 28. aprila 2005. Weboke.nl je torej starejše od evropske končnice, starejše od Twitterja in starejše od iPhona. V času naše registracije je bilo približno poldrug milijon domenskih imen .nl; dvomilijonto je prišlo šele dobro leto pozneje. V primerjavi s cwi.nl smo mladiči, v domenskih letih pa smo že ugledni dvajsetletniki.

Zgodovina na kratko

• 1974: ena besedilna datoteka, HOSTS.TXT, vsebuje vsa imena računalnikov v omrežju ARPANET.
• November 1983: Paul Mockapetris opiše Domain Name System.
• 1. januar 1985: zaživijo .com, .net, .org, .edu, .gov, .mil in .arpa.
• 15. februar 1985: .us postane prva državna končnica, na papirju.
• 15. marec 1985: symbolics.com, čisto prvo domensko ime.
• 25. april 1986: Nizozemska dobi .nl, prvo delujočo državno končnico zunaj ZDA.
• 1. maj 1986: cwi.nl, prvo domensko ime .nl.
• 1991: World Wide Web naredi domenska imena zanimiva za vse.
• 1995: registracija prvič stane, 100 dolarjev za dve leti.
• 31. januar 1996: SIDN prevzame .nl od Pieta Beerteme.
• 1998: ustanovljen je ICANN.
• 19. december 2003: milijonto domensko ime .nl.
• 22. april 2005: weboke.nl.
• 28. april 2005: .eu.
• 5. maj 2010: prve končnice v nelatinični pisavi.
• 2014: na stotine novih končnic, med njimi .frl in .amsterdam.
• 2026: več kot 400 milijonov domenskih imen po svetu, .nl dopolni 40 let.

Vse državne končnice z datumom rojstva

Spodaj so navedene vse 248 državnih končnic, ki obstajajo danes, od najstarejše do najmlajše, z datumom, ko je IANA (organizacija, ki upravlja koren interneta) končnico ustvarila. To je trenutek, ko je bilo pod to končnico prvič mogoče registrirati domenska imena; prvo pravo ime je navadno sledilo v nekaj dneh ali mesecih. Če iščete določeno državo, uporabite iskalno funkcijo svojega brskalnika (Ctrl+F ali Cmd+F).

Viri

• SIDN: 40 let domene .nl in mejniki SIDN
• NOS: Štirideseti rojstni dan domene .nl
• IANA Root Zone Database (datumi nastanka vseh končnic, pridobljeno oktobra 2026)
• Wikipedija: najstarejša domenska imena, Domain Name System in .nl
• Verisign Domain Name Industry Brief, drugo četrtletje 2026

Želite izvedeti več? Oglejte si brezplačni tečaj Izbira in upravljanje domenskega imena, lekcija 1.1 Kaj dobite, ko registrirate domensko ime.